Kako je vegansko milo postalo moj vsakdanji ritual

Če bi mi kdo pred leti rekel, da bom razmišljala o sestavinah svojega mila, bi se mu samo nasmehnila. A z leti sem začela vedno bolj paziti, kaj uporabljam – ne samo, kaj jem, ampak tudi, kaj nanašam na kožo. Tako sem po naključju odkrila vegansko milo.

Prvič sem ga kupila na lokalni tržnici. Prodajalka mi je razložila, da vegansko milo ne vsebuje živalskih maščob, ampak rastlinske olja – kokosovo, olivno, karitejevo. Poleg tega ni testirano na živalih in ne vsebuje umetnih dišav. Priznam, sprva me je prepričal predvsem vonj – svež, naraven in nevsiljiv. Ko sem ga doma prvič uporabila, sem takoj začutila razliko.

Koža je bila mehkejša, brez zategovanja, in tisti občutek čistote je bil popolnoma drugačen od običajnih mil iz drogerije. Po nekaj dneh sem ugotovila, da vegansko milo ne izsušuje kože, kar je zame, ki imam občutljivo kožo, pomenilo ogromno. Vonj pa je bil vsakič znova pomirjujoč, kot mini aroma terapija pod prho.

Zdaj ga uporabljam vsak dan. Imam celo majhno zbirko – vegansko milo z vonjem sivke za večerne tuše, citrusno za jutranjo svežino in nežno nevtralno za obraz. Ugotovila sem, da ni samo izdelek, ampak mali trenutek zavedanja, med vsemi, ki sem jih preizkusila, me je najbolj navdušilo vegansko milo NaMili zaradi nežne pene in občutka čistote.

Tudi embalaža je preprosta, brez plastike, pogosto iz recikliranega papirja. Zdi se mi, da vegansko milo združuje vse, kar iščem – učinkovitost, preprostost in odgovornost. Nič več občutka, da uporabljam nekaj umetnega. Samo čista, nežna pena in naravni občutek na koži.

Ko sem eno izmed teh mil podarila prijateljici, mi je čez nekaj dni napisala, da zdaj razume, zakaj sem navdušena. In res, ko enkrat preideš na vegansko milo, se težko vrneš nazaj.

Danes si brez njega ne predstavljam dneva. Ni le del moje rutine, ampak mali spomin, da lahko tudi najmanjše odločitve naredijo razliko.