Danes sem se odločila da bom očistila naše rolete, ki so bile namreč res zelo umazane od cvetnega prahu in dežja, zato mislim, da je bil res že zadnji čas, da se rolete očistijo.
Pripravila sem si vedro in krpe. Poiskala sem čistilo in ga odmerila v vedro. Kmalu se ugotovila, da sem malo premajhna in da bom potrebovala stolico ali manjšo lestev. Pogledala sem okli sebe, če imam kaj od tega pri roki. Ravno je prišel sin domov, ko sem iskala lestev in mi ponudil pomoč. Pomagal mi je poiskati lestev in mi očistil še 3 rolete, ki so bile bolj proti kotu stene. Zelo sem bila vesela njegove pomoči. Bil je hitrejši kot jaz in še zelo dobro jih je očistil. Pohvalila sem ga in se mu zahvalila za pomoč. Mudilo se mu je iti na srečanje s prijateljem, ki se redko vidita. Rekel mi je, da zakaj mu nisem prej povedala, da bom čistila rolete, saj bi se drugače organiziral in bi mi še več pomagal. Ponudil s je, če mi bo še kaj ostalo za čistit, ko se vrne, da bo to on naredil, sicer pa za naslednjič, ko jih bom spet čistila naj mu povem prej. Res sem se zamislila, ko je odšel, da bom se naslednjič zmenila z njim. Mislim, da bo potrebno bolj pogosto čisti, da bo lažje in hitreje. Tokrat so res predolgo čakale in so bile res zelo umazane. Ko je sin odšel, sem nadaljevala sama in počasi sem očistila vse in zraven še vsa okna. Zelo veliko delo je bilo za mano in prav ponosna sem bila sama nase.
Šla sem po tuš in se malo osvežila. Poklicala sem sosedo, če pride na kavo. Ko sva se usedli pozno popoldne na teraso, sem se ji pohvalila, kako sem skoraj ves dan čistila rolete, ki so bile tako umazane, da se skoraj niso videle, sem ji še pomežiknila v hecu.…