Prevodi se prepletajo z mojim vsakdanom.

S prevodi sem se začel ukvarjati iz čiste praktične potrebe. Delal sem v manjšem podjetju, ki je želelo razširiti svoje delovanje na tuje trge, a ni imelo nikogar, ki bi znal dobro angleško. Ker sem imel za sabo nekaj let študija jezika in sem bil vedno tisti, ki je prijateljem pomagal s seminarskimi nalogami, sem prevzel nalogo. Najprej sem prevedel brošuro, nato spletno stran, potem še pogodbe in ponudbe.

Na začetku sem bil prepričan, da bo šlo hitro, konec koncev, razumem oba jezika. A hitro sem ugotovil, da prevodi niso zgolj prenos besed. Potrebno je bilo razmišljati o kontekstu in o tem, kdo bo besedilo bral, kakšen ton uporabiti, kako ujeti pomen, ne da bi zvenelo togo ali umetno. Še posebej zahtevni so bili tehnični izrazi, pri katerih nisem smel zgrešiti, saj bi lahko napačen prevod pomenil napačno izvedbo projekta.

Največ sem se naučil ravno skozi napake. Ko sem enkrat prevedel izraz, ki se v angleščini sicer sliši korektno, a v poslovnem kontekstu pomeni nekaj povsem drugega, sem dobil zelo jasno povratno informacijo od naročnika. Pomagal mi je razumeti, zakaj je določen izraz neprimeren. Od takrat naprej sem prevode vedno še dodatno preverjal, tudi pri naravnih govorcih, če sem imel priložnost.

Danes so prevodi zame več kot le del posla. So izziv in vaja v natančnosti. Vsakič znova iščem najboljšo možnost, najčistejši izraz, najbolj naravno rešitev. In prav ta iskanja so tisto, kar me vedno znova pritegne. Prevajanje ni rutina, je ustvarjalno delo, kjer vsaka beseda šteje.

Zanimivo je, kako so se skozi leta strokovni, sodno overjeni prevodi za podjetja prepletli z mojim vsakdanom. Ko gledam filme, poslušam podcaste ali berem članke, vedno opazujem, kako bi določene izraze prevedel. To mi je postalo skoraj refleks. Tudi v pogovorih včasih pomislim: kako bi to povedal v angleščini? Prevodi so mi odprli pogled v drug jezik, a še bolj v razumevanje lastnega – kako deluje, kaj prenaša in kaj vse lahko pove.